Smernik številka 13 – avgust 2013

KONJI IN MANAGEMENT ali Kako se od konjev učimo vodenja

Konj je hipersenzibilna, zelo inteligentna žival, ki ima oster vid in neverjeten spomin. Premore izredno močno koncentracijo. Zazna neznatne premike človeškega telesa, na katere takoj reagira. Lahko se nam celo zgodi, da bo spremenil hitrost hoje v kas ali galop, če bomo na to le pomislili. Na konju lahko zelo ozavestimo svoje telo, držo in občutke. Winston Churchill je rekel, da nobena ura življenja prebita v sedlu, ni izgubljen čas.

Dragocena konjeva narava

Konj je izjemno pozoren na vse, kar se dogaja v njegovi okolici in kot čredno bitje zelo dobro razume telesno govorico. Človek si mora pravico, da je lahko v njegovi bližini in ga jaha, izboriti. Razumeti mora, da ima konj, prav tako kot sam, osebni prostor in mu to jasno pokaže. Če si z doslednostjo pridobi njegovo spoštovanje in zaupanje, bo konj premagal vsako oviro.

Na agresijo in nevarnost se odzove z ubežnim refleksom, ki je značilen za vse sesalce. Želi zapustiti in se upreti nastali situaciji. Njegove takojšnje reakcije na ravni občutenja so za nas dragocene informacije, saj nastavi ogledalo, lahko bi rekli celo, povečevalno ogledalo našemu vedenju. V prenesenem pomenu odraža drugo plat vodje, zrcali njegovo vodenje. Če želimo pridobiti konjevo pozornost in sodelovanje, to lahko dosežemo le ob njegovem popolnem dobrem počutju. Kadar potrebujemo pravilen odgovor, moramo vztrajati, a zelo hitro nam bo sporočil, če smo izgubili njegovo sodelovanje in se moramo vrniti na pravilne tehnike prepričevanja.

Tudi ljudje bežimo od neugodnih situacij, vendar tega mnogokrat ne pokažemo, notranjost skrijemo za svojim vedenjem. Dober vodja se mora tega dejstva dobro zavedati. Ni dovolj le vizija in jasni cilji, sodelavce je potrebno navdušiti in motivirati, to pa je rezultat pravilnega vodenja, ki zagotovlja dobro počutje sodelavcev. Z agresivnim nastopom zapravimo ustvarjalno energijo in sodelovanje celega tima. Brž ko se sodelavci znajdejo v situaciji, da začnejo razmišljati o umiku in obrambi, racionalna komunikacija in ustvarjalno sodelovanje nista več mogoča. Konj zelo natančno pokaže to točko, ki jo pri ljudeh ne vidimo, saj smo za ta vidik medsebojne komunikacije slepi.

Jahačeva drža

Jahačeva drža je zravnana. Odprte prsi, visoko zatilje ter rahlo navznoter potisnjena brada omogočajo širok in mehak pogled naprej. Konj zaupa taki odločni, neagresivni jahačevi prezenci, ne počuti se ogroženega, sledi mu, ga podpira in sodeluje. Le zbran in osredotočen jahač je lahko dobro usklajen s konjevim gibanjem in takšna usklajenost dopusti konju, da se pod jahačem sprosti brez varovalnih mišičnih togosti. Sproščena zbranost konja govori o zbranosti jahača, kar je tudi pomemben vidik vodstvenega obnašanja. Doživetje dvignjenega in zbranega konja se močno vtisne v spomin. Daje navdušujoč, pa čeprav hipen, vpogled v to, kaj je pravzaprav mogoče.

Čeprav konj takoj pozitivno reagira na vzpostavitev pravilne drže jahača, učinki niso trajni. Jahaško držo vzdržujemo z močnimi jedrnimi mišicami in z ravnalnim refleksom, ki se s pogleda prenaša na bok, trup in nogo. Konj začuti, da so se točke ravnotežja poenotile, zato sledi jahaču proti skupnemu cilju. Ne vidi jahačevih oči in njegovega namišljenega cilja, zato je povezava občutkov izjemnega pomena. Raziskovanje občutkov ima za človeka veliko vrednost, če jih usmeri in prenese v svoje delovanje, z vodstvenega vidika pa je pomembno, da te občutke uporabi pri vodenju.

Konji za razliko od človeka ne hlepijo po vodenju in vstopijo vanj samo, če je nuja. So čredna bitja, zadovoljni so v dobro vodenem položaju. Sprejmejo le tistega vodjo, ki vzbuja avtoriteto in spoštovanje, a kljub temu občasno testirajo njegovo samozaupanje. Konj pravzaprav nima nobene volje in potrebe, da bi nosil na sebi nekoga, ki ni uravnotežen, njun odnos mora temeljiti na medsebojnem zaupanju, ki je pomembnejše od vseh teorij motiviranja.

Dobra drža in vodenje

V vsakdanjem življenju nam zravnana drža in odločna hoja dajeta občutek samozavesti, občutek, da smo prisotni v prostoru in da vemo, kaj hočemo. Pokončna drža, zanimivo, vedno dobro deluje na okolico, a mora biti z nečim napolnjena, z energijo, vizijo, strastjo, samozavestjo. Brez tega še tako zravnana drža ne naredi vodje.

Ni zadosten, je pa nujen, izhodiščni pogoj, saj imamo na okolico največji vpliv brez besed.

Močno telo, ki podpira dobro držo, je kot steber, na katerega se vedno lahko naslonimo. Postanemo boljše orodje za lastno življenje na fizičnem in psihičnem nivoju, zavemo se sebe in osebne nedotakljivosti. Občutek, da nam nihče nič ne more, vodi v to, da se nam potem res nič slabega ne zgodi. Okolica nas dojema resno, dobimo množico kontaktov, vnaprej imamo zgrajeno varnostno mrežo, probleme spreminjamo v izzive.

Odprtost v prsnem delu telesa, brez obrambne drže, omogoča odprtost za dogajanje, izzive in priložnosti. To začuti tudi konj in na njegovem hrbtu lahko delujemo kot svobodni osvajalci sveta. Enako se zgodi pri pokončni hoji, gibi so močni, energetski in impulzi prehajajo v okolico. Če se tako stanje trajno udomači v nas, lahko pilotiramo s konjevimi čustvi in gradimo zaupanje. Ko konj uvidi, da bo vedno tako, je banka zaupanja polna. Pravila so jasna, postane živahen in sodelovalen. V čem se tu razlikujemo ljudje? V ničemer. Če to odprtost prenesemo na vodenje, jo enačimo z osebno širino in iskrenostjo. Takega vodjo ljudje spoštujejo in radi pridejo k njemu po nasvet.

Pokončna drža in odločna hoja bi vsakega človeka, še posebej pa vodje, morala spremljati v vsakdanjem življenju. Sključena drža, nejasen in medel izraz ne prepričata nikogar, včasih kažeta na osebnostni deficit.

Vodja mora slediti etapnim ciljem

Pri vodenju je silnega pomena, da sami in tim ohranjamo kratkoročno ravnotežje in smo usmerjeni h kratkoročnim ciljem. Da bi dosegli dolgoročni cilj, moramo imeti sebe, firmo ali konja v vsakem trenutku v stabilnem položaju. Čeprav je trenutno pogled usmerjen v kratkoročne cilje, dolgoročnih ne smemo izgubiti iz perspektive.

Vsi principi so poenoteni v načinu gledanja in telesnosti. To daje močan občutek, da besede o viziji, o kratkoročnih in dolgoročnih ciljih, niso filozofija na papirju. Način, kako se gibljemo in premikamo na fizični ravni, s telesno govorico in z načinom obnašanja prenesemo tudi na managersko ekipo. Okolica veliko bolj kot naše besede čita dejanja, ki so posledica naših stališč. Izražajo jih telo, oči in energija. Strastnemu vodji delavci radi sledijo, ker mu verjamejo. Za to niso pomembne ure, preživete v pisarni, ampak način prezence, leadershipa.

Kratkoročni cilj na konja prenesemo z osredotočenim pogledom vodilnega očesa in usmerjenostjo telesa. Notranje, vodilno oko jahača gleda preko konjevega zunanjega ušesa in postavlja etapne cilje. Sproži ravnalni refleks, prilagodijo se boki, trup, noga, kar pomeni, da očesu blago sledi tudi telo. Konj to zazna in se tudi sam usmeri, jahačev in konjev cilj se poenotita. Vizijo, srednjeročne in dolgoročne cilje jahač vizualizira, ne napne oči, ampak jih z mehkim in širokim pogledom izza ozadja glave nikoli ne izgubi iz vidnega polja.

Konjeniška kmetija BISTRA

Konjeniška kmetija Bistra v Dragi pri Šentrupertu je devet hektarov velika domačija, ki se počasi, a vztrajno, spreminja v konjeniški center. Raste z idejo o povezovanju sonaravnega kmetovanja, kulture, turizma in samooskrbe. Ime je dobila po bližnjem potoku Bistrica. V maneži se sprehaja sedem konj, ki so pripravljeni ponesti izkušenega jahača na teren ali začetnika v šolo jahanja, ki obsega začetni in nadaljevalni tečaj ter pripravo na izpit Jahač 1 in 2. Organizirajo otroške tabore in prenočitve na obnovljenem kozolcu, v načrtu je pokrita jahalnica. Načrtov je še veliko, energije in volje ne manjka. Lastnica Darja Tomažin pravi: »Konjev ne moreš le imeti, moraš poznati njihovo psihologijo in znati z njimi delati.« Prav to smo želeli okusiti tudi mi.

Dve udeleženki o svojih izkušnjah

Gordana: Na konja sem prvič v življenju sedla pred kratkim. Imela sem srečo, da mi je to izkušnjo omogočil zelo dober poznavalec »konjeve modrosti«. Že v prvi lekciji na konjskem hrbtu sem spravila v podzavest zavedanje pravilne drže, ki me z malenkostno manjšo intenziteto spremlja že več kot mesec dni. Ob bolj poravnani hrbtenici, sproščenih ramenih in manj naprej porinjeni bradi pogled postane kar sam od sebe širši. Občutek pretoka energije skozi telo je manj oviran, kar se odraža v ugodnejšem počutju in je opazen tudi navzven. Z zadovoljstvom opažam spremembe pri odzivu ljudi, s katerimi se srečujem…  

Eva: Konji – Veličastne živali, z dolgimi grivami in skrivnostnim pogledom … čudoviti so. Pred kratkim sem dobila priložnost za stik z njimi, prepustila sem se izkušnji. In lekcije so prišle. Ko sem se s pomočjo vodnika pravilno namestila na konja, sem opazila, da je moje telo veliko bolj
pretočno kot sicer, kot, da bi se postavilo v ravnotežje. Zavedanje pravilne drže je še danes dragocen “telesni spomin”, ki mi je na voljo vsakič, ko ga potrebujem. Na konju je prišel tudi občutek suverenosti, jasnih misli in obvladovanja situacije. Presenečena sem bila nad tem, da nas vseh teh kvalitet na svojem hrbtu nauči prav konj …

Alenka Zdešar, poslovni in karierni coach